Pokrajina Sahel

SAHEL je regija v Afriki in prehodno območje med puščavo Saharo na severu ter bolj rodovitnimi savanskimi ozemlji na jugu, znanimi kot regija Sudan (ne država Sudan). Obsega države Senegal, Mavretanijo, Mali, Bukino, Faso, Niger, Nigerijo, Čad, Sudan, Etiopijo, Eritrejo, Džibuti in Somalijo.

Območje Sahela

Območje so skozi zgodovino naseljevala različna ljudstva, tudi zelo razvita, ki so se ukvarjala predvsem s trgovanjem preko puščave. Vzniknilo in zatonilo je več držav, ki so danes poznane pod skupnim imenom sahelska kraljestva.

Regija ima savanski tip podnebja ter se razprostira od Atlantskega oceana na zahodu do roga Afrike na vzhodu, ki spreminja tip pokrajine od polsuhih travišč do trnjeve savane. Območje prejme 200 – 500 mm padavin letno, v glavnem v monsunski dobi med majem in avgustom. Količino padavin je težko predvideti, a se od 60. let 20. stoletja iz leta v leto zmanjšuje (v zadnjih letih ne več kot 200 mm). V okrog 300 kilometrskem polsušnem pasu Sahela lahko dež pričakujejo maja ali junija, toda s suhih tal nemudoma izhlapi približno 90 % padavin. Deževna doba ni le kratka, ampak tudi nezanesljiva. Strokovnjaki si niso enotni, ali ta upad padavin pomeni neizbežno dezertifikacijo območja. Obstaja pa močna povezanost med količino padavin v Sahelu in močjo orkanov na Atlantiku.

Pokrajina Sahela

Najpomembnejša dejavnika, ki določata rodovitnost zemlje v regiji, sta voda in mikrohranila, zlasti dušik in fosfat. Pomembna vira vode za regijo sta reka Niger in jezero Čad. Pred približno 12.500 leti je bil Sahel še del saharske puščave in prekrit s peščenimi sipinami.

Tradicionalno prebivalstvo Sahela so polnomadska ljudstva, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in vzrejo živine. Pomemben del njihovega kmetijstva je prilagajanje naravnim razmeram z nomadstvom. V vlažni sezoni se črede živine pasejo v severnih predelih regije z bolj kvalitetno prstjo, za čas suhe sezone pa se preselijo nekaj sto kilometrov južneje, kje je najti več manj kvalitetne  hrane.

Leta 1914 je območje Sahela prizadela huda suša zaradi večletnega drastičnega upada količine padavin, čemur je sledila obsežna lakota. Količina padavin se je nekoliko povečala v 60. letih istega stoletja, kar je omogočilo lažje življenje v severnih področjih Sahela. Tako so se začela prizadevanja za poselitev teh predelov, vendar pa je sledilo veliko sušno obdobje med letoma 1968 in 1974. To je bilo najbolj sušno obdobje v zadnjih 150 letih in je trajno onemogočilo kmetovanje na severu. Mednarodna skupnost je poskušala ublažiti posledice te katastrofe, kasneje je bil ustanovljen tudi Mednarodni sklad za kmetijski razvoj. Nekatere sahelske države so se povezale v Komite za nadzor nad sušo v Sahelu (Comite permanent inter-État de lutte contre la sécheresse a uSahel, CILSS), ki vodi projekte raziskav in pomoči.

Ambiciozen je projekt Veliki afriški zeleni zid, ki naj ne bi samo ustavil širjenja puščave, ampak naj bi z glavnim ciljem – bojem proti revščini – prinesel tudi stabilnost na območju Sahela. Zeleni pas naj bi bil širok 15 kilometrov in bi se raztezal 7.775 kilometrov od Senegala na zahodu do Džibutija na vzhodu, vmes pa bi prečkal devet držav – Mavretanijo, Mali, Burkina Faso, Niger, Nigerijo, Čad, Sudan, Etiopijo in Eritrejo. Prav sahelski pas bo po napovedih strokovnjakov zaradi podnebnih sprememb in posledičnega izginjanja zelenih površin od vseh delov sveta občutil najhujše posledice. Najbolj bo prizadelo kmetijstvo, kar bo ogrozilo samo eksistenco prebivalcev tega območja, kjer je za večino edini vir preživljanja. Po oceni združenih narodov 40 % Afrike ogroža širjenje puščav in ob nadaljevanju tega pojava bi bili lahko do leta 2025 izgubljeni dve tretjini obdelovalnih površin. Po ocenah Svetovnega programa za hrano (WFP) v Sahelu zaradi lakote trpi približni 11 milijonov ljudi.

Danes se zaradi degradacije prsti in dezertifikacije površina Sahela zmanjšuje.

MOJE MNENJE

Človek preveč vpliva in posega v preoblikovanje okolja. Na okolje vplivamo z razvojem raziskovalne tehnologije, z načrtnim iztrebljanjem dreves, preoblikovanjem rečnih strug, itn. Projekt posaditve dreves se mi zdi odlična rešitev, vendar je sedaj vprašanje, kako ta projekt izvesti in koliko bo vplival na rešitev pokrajine.

URL strani:

-https://www.youtube.com/watch?v=rwGLgpN9yME 

  

Viri:

- Wikipedija (geslo: pokrajina Sahel)

- spletna stran: www.rtvslo.si

- spletna stran: www.dnevnik.si

- spletna stran: www.zrc-sazu.si