BOLEZNI V AFRIKI

Afriko močno ogrožajo bolezni revnih, ki se v pogojih tropske Afrike še bolj širijo. Vroče in vlažno podnebje tropske Afrike je namreč kot nalašč za razbohotenje organizmov, ki povzročajo nevarne tropske bolezni.

Vzroki za bolezni v Afriki so slab življenjski standard, podhranjenost ljudi, uživanje umazane vode, slaba higiena, slaba zdravstvena oskrba, neizobraženost, nevednost ljudi o nastanku okužbe in zaščiti pred njo, naravni pogoji, ki pospešujejo razvoj bolezni ter tropska vročina in vlaga v zraku.

Največ bolezni je v deželah vlažnega tropskega podnebja, kjer so hkrati tudi najbolj revne države!

Malarija à mrzlica, povišana telesna temp. à povzročitelj je plazmodij (zajedalec), ki ga prenaša komar mrzličar à 250 milijonov Afričanov à tropska Afrika

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak) je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali izrazreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium). Najbolj razširjen je Plasmodium falciparum, ki je odgovoren za večino smrtnih primerov okužb. Letno se pojavi približno 350-500 milijonov okužb in od 1-3 milijonov smrti, pretežno v tropihin podsaharski Afriki. Povzročitelja je odkril francoski vojaški zdravnik Charles Louis Alphonse Laveran, za kar je leta1907 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Prenašalec (vektor) malarije je komar mrzličar (Anopheles).

Malarija se pojavlja tudi pri drugih sesalcih

Spalna bolezen à bolezenska zaspanost à povzročitelj muha cece oz. bičkarji, ki jih muha cece prenašaà 35 milijonov Afričanovà okužijo se tudi živali à vlažna tropska Afrikaà omenjamo jo predvsem zaradi njenega vpliva na kmetijstvoà povsod kjer je ta muha, živinoreja ni možna

· Spalna bolezen je razširjena v Podsaharski Afriki med 15° severne in 20° južne geografske širine. Povzročajo jo bičkarji iz rodu tripanosoma (vrteljc), prenaša pa jomuha cece (Glossina). Človek, okužen s spalno boleznijo, je kronično zaspan.

Rumena mrzlica à mrzlica, povišana telesna temp., rdečica, zlatenica, prenehanje delovanje ledvic à virus rumene mrzlice, ki ga prenaša komar à 12.500 Afričanov à tropska Afrika

· Rumena mrzlica je huda tropska bolezen, ki jo povzroča flavivirus. Prenašajo jo komarji in se kaže s krvavitvami,zlatenico, težko okvaro jeter in ledvic. Ime je bolezen dobila ravno po zlatenici (rumenici), ki lahko prizadene okuženega bolnika. Bolezen je endemična v tropskih predelih Afrike in Južne Amerike

Kolera à krči, izsuševanje telesa à okužena voda, ki jo povzroča neka vrsta bakterije à 14 držav v Afriki

· Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen. Povzroča jo bakterija Vibrio cholerae. Glavna simptoma sta vodena driska in bruhanje. Bolnik izgublja vodo in elektrolite. Pojavi se lahko odpoved obtočil in šok. Mnogo okužb poteka z blažjo drisko ali asimptmatsko. Nezdravljena je smrtna v 25–50 %.

· Okužba se primarno prenaša z onesnaženo pitno vodo in hrano, ki je bila v stiku z blatom okužene osebe, lahko tudi tiste, ki je bila brez simptomov. Hudost driske in bruhanja lahko vodi do hitre izsušitve in elektrolitskega neravnovesja in v nekaterih primerih tudi do smrti. Osnovno zdravljenje je nadomeščanje tekočin s pitjem, navadno z peroralno rehidracijsko raztopino, da se nadomesti vodo in elektrolite. Če bolnik ne more piti ali izboljšanje ni dovolj hitro, se uporabi intravensko aplikacijo tekočine. Antibiotiki koristijo bolnikom s hudo potekajočo okužbo, da se skrajšata njeno trajanje in hudost.

· Leta 2010 se je okužilo od 3 do 5 milijonov ljudi, umrlo jih od 100.000 do 130.000.

· Kolera je bila ena prvih nalezljivih bolezni, ki so jih študirali z epidemiološkimi metodami.

Bilharcioza à poškodovan krvni obtok, vsi notranji organi à povzročitelj zajedalec v okuženi vodi à območja z namakalnim poljedelstvom

· Shistosomoza' (znana tudi kot bilharzija, polžja mrzlica in kuga Katayama) je bolezen, ki jo povzročazajedavski črv vrste "Shistozoma". Okuži lahko sečila ali črevesje. Simptomi so lahko med drugim bolečina v trebuhu,driska, krvavo blato ali kri v seču. Pri osebah, ki so okužene dlje časa, lahko pride do okvare jeter, odpovedi ledvic,neplodnosti, ali pa do raka mehurja. Pri otrocih lahko povzroči slabo rast in težave pri učenju.

· Bolezen se prenaša s stikom z vodo, ki vsebuje zajedavce. Ti zajedavci se sproščajo iz okuženih sladkovodnih polžev. Bolezen je še posebej pogosta v državah v razvoju med otroki, ki se bolj verjetno igrajo v okuženih vodah. Druge visoko rizične skupine so kmetje, ribiči in ljudje, ki okuženo vodo rabijo za vsakdanja opravila. Bolezen spada v skupino okužb helminti. Diagnoza se opravlja z iskanjem jajčec zajedavca v seču ali blatu prizadete osebe. Lahko se tudi potrdi na osnovi protiteles proti bolezni v krvi.

Kuga à mrzlica, bolečine v glavi, krvavitve iz nosu, otekle bezgavke à povzročitelj bakterija, ki jo prenašajo podgane in bolhe à Madagaskar, Zimbabve, Tanzanija

· Kúga je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa. Povzroča jo bakterija Yersinia pestis. Glede na prizadeti del telesa ločimo različne oblike te bolezni:

· žlezno ali bubonsko kugo, pri kateri otečejo bezgavke, navadno v dimljah. Pojavi se po piku okužene podganjebolhe;

· pljučno kugo, ki prizadene pljuča; nastopi huda pljučnica;

· septično kugo, kjer bacili kuge preplavijo kri;

· kožno kugo, ki se pojavi ob gnojnih bolšjih pikih in opraskaninah.

Najobičajnejša oblika je manj nevarna bubonska kuga. V preteklosti se je izraz kuga uporabljal za vse hude nalezljive bolezni.

Rečna slepota à poškodbe oči, slepota à prenašalec je filarija - tanka glista, ki jo prenaša črna muha, ki živi ob vodi à tropska Afrika

· Onkocerkiaza, znana tudi kot rečna slepota in Roblesova bolezen, je bolezen, ki jo povzroča okuženje s zajedavcem, črvom Onchocerca volvulus. Simptomi so med drugim občutno srbenje, podkožne bule in slepota. Bolezen je drugi najpogostejši vzrok slepote zaradi nalezljivih bolezni (za trahomom).

· Zajedalski črv se širi s pikom črne muhe vrste Simulium. Običajno je treba precej pikov, preden do okužbe pride Te muhe žive ob rekah, od tod tudi ime bolezni. Ko črv pride enkrat v telo okužene osebe, začne tvoriti ličinke, ki si potem utirajo pot na prosto skozi kožo.j Ko so enkrat na prostem, lahko okužijo kako drugo črno muho, ki je na tem, da človeka piči. Za diagnozo so na voljo številne možnosti: lahko se biopsijo kože položi v slano vodo in preverja, ali iz vzorca začnejo lesti ličinke, lahko se pregleda oči, ali se v njih nahajajo ličinke, ali pa kontrolira podkožne bule ali so v njih odrasli črvi.

· Cepiva proti bolezni ni. Proti bolezni se bori s preprečevanjem mušjih pikov. Temu služijo primerna oblačila in pa zaščita proti žuželkah. Dodatno se tudi skuša s škropljenjem insekticidov zmanjšati populacije muh. Po številnih področjih sveta tečejo projekti, katerih cilj je dvakrat letno zdraviti celotno prebivalstvo in tako bolezen iztrebiti. Oboleli dobijo vsakih šest do dvanajst mesecev zdravilo ivermektin ki ubija ličinke, ne pa tudi odrasle črve. Zdravilodoksiciklin, ki uničuje simbiotično bakterijo Wolbachia, zgleda črve slabi, tako da ga ravno tako priporočajo. Lahko se tudi kirurško odstranjuje podkožne bule.

Aids à več kot 2/3 veh okuženih z virusom HIV na svetu živi v podsaharski Afriki à strahotne demografske posledice, saj zaradi Aidsa umira na milijone Afričanov à pričakovano trajanje življenja se je močno zmanjšalo (s 64 let je v 5ih letih padlo na 39 let )

· Aids je definiran kot skupek simptomov in okužb, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z HIV in podobnih virusov pri drugih živalskih vrstah (SIV, FIV itd.). V pozni fazi je okuženi dovzeten za priložnostne okužbe in tumorje.

· Okužbo lahko obvladamo, ne pa tudi ozdravimo s protiretrovirusnim zdravljenjem. S tem zmanjšamo tako smrtnost kotzbolevnost ob okužbi s HIV, vendar pa so v marsikateri državi zdravila le stežka dosegljiva in za bolnike predraga.]Stigmatizacija HIV/AIDS je hujša kot pri kateri koli drugi življenjsko nevarni bolezni in ne prizadeva le bolnikov, temveč tudi tiste, ki skrbijo zanje.

· HIV in sorodni virusi se prenašajo z neposrednim stikom sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo HIV, npr.krvjo, spermo, nožničnim izcedkom, predsemensko tekočino in materinim mlekom. Do tega prenosa lahko pride prianalnem, vaginalnem ali oralnem spolnem občevanju; transfuzijah krvi, z uporabo okuženih podkožnih igel tako v zdravstvenih ustanovah kot med uživalci mamil; z matere na otroka, med nosečnostjo, rojstvom ali z dojenjem; ter ob drugačni izpostavitvi kateri izmed zgoraj naštetih telesnih tekočin.

· Po doslej znanih podatkih se je aids najverjetneje pojavil v podsaharski Afriki v 20. stoletju, zdaj pa ima razsežnostisvetovne epidemije. Po podatkih Skupnega programa Združenih narodov za HIV/aids (UNAIDS) in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je od 5. junija 1981 do leta 2009 zaradi aidsa umrlo okoli 30 milijonov bolnikov, kar pomeni, da je aids med najbolj uničujočimi epidemijami v zapisani zgodovini. Samo leta 2005 je aids zahteval nekje med 2,4–3,3 milijona življenj, od tega več kot 570.000 otrok.

· V letu 2007 je na svetu živelo 33,2 milijona okuženih in za posledicami aidsa je umrlo istega leta 2,1 milijona ljudi (nekoliko več od celotnega prebivalstva Slovenije), od tega 330.000 otrok. Več kot tri četrtine smrtnih primerov je bilo v podsaharski Afriki Aids so prvič prepoznali na ameriškem Centru za nadzor in preprečevanje bolezni v letu 1981, v začetku 80-ih pa so ameriški in francoski znanstveniki identificirali tudi povzročitelja, HIV.