SAHEL 

Sahel je prehodno območje med travnato savano in puščavo. Poteka južno od Sahare od Atlantika od Indijskega oceana. Zaradi pomanjkanja padavin  ni mogoče gojiti kulturnih rastlin. Za Sahel so značilne pogoste dolgotrajne suše. 

Sahel obsega države:Gambija, Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger, Nigerija, Čad, Sudan, Južni Sudan, Eritreja

Pojem Sahel :
 1. označuje pas zemlje med 75 in 450 izohietami/ količina padavin v istem obdobju
 2. označuje dežele zahodne Afrike.

Zgodovina: 

Področje so skozi zgodovino naseljevala različna tudi zelo razvita ljudstva, ki so se ukvarjala predvsem s trgovanjem preko puščave. Vzniknilo in zatonilo je več držav, ki so danes poznane pod skupnim imenom sahelska kraljestva.

                                       

  

Prebivalstvo: 

Tradicionalno prebivalstvo Sahela so polnomadska ljudstva, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in vzrejo živine. Pomemben del njihovega kmetijstva je prilagajanje naravnim razmeram z nomadstvom: v vlažni sezoni se črede živine pasejo v severnih predelih regije z bolj kvalitetno prstjo, za čas suhe sezone pa se preselijo nekaj sto kilometrov južneje, kjer je najti več sicer manj kvalitetne hrane. Množina prebivalstva v Sahelu se veča, kar povzroča dodatne probleme v zvezi s pomanjkanjem hran in  vode. 

Podnebje:

Regija ima savanski tip podnebja, medtem pa spreminja tip pokrajine od polsuhih travišč do trnjeve savane. Območje prejme 200-500 mm padavin letno, in sicer večinoma v monsunski dobi med majem in avgustom. Količino padavin je  težko predvideti, a se od 60. let 20. stoletja iz leta v leto zmanjšuje (ne več kot 200 mm v zadnjih letih).Najpomembnejša dejavnika, ki določata rodovitnost zemlje v regiji, sta voda in mikrohranila, zlasti dušik in fosfati. Pomembna vira vode za regijo
 sta reka Niger in jezero Čad.

Suše:

V začetku stoletja, leta 1914 je območje prizadela huda suša zaradi večletnega drastičnega upada količine padavin, čemur je sledila obsežna lakota.                                                                          Količina padavin pa se je nekoliko povečala v 60. letih istega stoletja, kar je omogočilo lažje življenje v severnih področjih Sahela. Zato so se začela prizadevanja za poselitev teh predelov, sledilo pa je dolgo sušno obdobje med letoma 1968 in 1974. Slednje je bilo najhujše v zadnjih 150 letih in je imelo za posledico onemogočenje trajnostnega kmetovanja na severu, sledili pa so močni pojavi denudacije ( ploskovno odnašanje preperine, razgaljanje skalne podlage zaradi delovanja padavin, vetra in ledenikov.)

 

Nekatere sahelske države pa so se povezale v Komite za nadzor nad sušo v Sahelu (Comité permanent inter-État de lutte contre la sécheresse au Sahel, CILSS), ki vodi projekte raziskav in pomoči. 

• Danes se zaradi degradacije prsti in dezertifikacije površina Sahela zmanjšuje.

Viri:  https://eucbeniki.sio.si/test/geo8/2567/index.html
        https://sl.wikipedia.org/wiki/Sahel