ČRNA IN BELA AFRIKA
Delitev ljudi po vidnih ali nevidnih »rasnih« razločevalnih znakih (rasizem) je sporna tako s stališča splošnih človekovih pravic, kot tudi zaradi praktičnih razlogov. Koristnih lastnosti človeka, kot na primer inteligenca, moralna integriteta, ni možno določiti po zunanjih znakih, prav tako pa tudi ne obstoji zločinska rasa.
'' Črna in bela rasa ne
živita ravno bratsko in v sožitju. V čudovitih mestih s čudovitimi naselji
prebivajo bolj ali manj bogati belci, nekaj kilometrov stran pa je ponavadi
ogromno barakarsko naselje z revnimi črnci. Živijo v bedi in umazaniji. Večina
je nezaposlenih, kaj prodajajo ali kradejo. Tisti mali procent zaposlenih dela
povprečno za 140evrov na mesec in mora s tem denarjem preživeti družino. Ker se
slabe stvari odvijajo v tistih revnih četrtih, kjer se posamezniki borijo za
preživetje. Tu ni policajev in varnostnikov, ki bi skrbeli za varnost, kot skrbijo
na prostorih kjer se nahajajo turisti. Na žalost je pač tako, da smrt revnega
črnca mogoče pomeni le podatek za državo, medtem ko je smrt turista
pretresljiva novica za ves svet.''
Moje mnenje o tem dogajanju in takšnem
življenju, kot ga lahko izberemo iz besedila zgoraj ne more nikakor vplivati na
dogajanje v tamkajšnjem svetu. Mislim pa, da je zelo krivično, da sodijo ljudi
po njihovi barvi kože. Upam si trdit, da so lahko celo nekateri črnvci bolj
prijazni in delovni kot marsikater belec. To rasistično razmišljanje po mojem,
ne vodi nikamor. Da bi prišli do rešitve se svet trudi že zelo dolgo in mislim,
da je sicer boljše kot je bilo včasih, vendar še vedno ni, kot bi lahko bilo.
RASNA SESTAVA PREBIVALSTVA
Prebivalstvo se med seboj
razlikuje tudi glede na telesne značilnosti (barva kože, barva in oblika las,
oblika lobanje ...). To je bila v preteklosti osnova za delitev
prebivalstva na tri glavne rasne skupine: belo, črno in rumeno.
Nekdaj je bilo to razlikovanje močno prisotno, kar je bilo povezano s predsodki
do drugačnosti. Sodobne raziskave pa celo ugotavljajo, da je več razlik med
prebivalci ene rase kot med dvema različnima rasama. Prevladuje mnenje, da so
se omenjene razlike med ljudmi razvile zlasti pod vplivom okolja. Vsaka izmed
ras je prvotno prevladovala na določenem območju: v Evropi in Severni Ameriki
bela, v Aziji rumena in v Afriki južno od Sahare črna rasa. S selitvami je
prišlo do mešanja prebivalcev, kar vidimo primulatih (bela in
črna), mesticih (bela in rumena) in zambih (v
ednini zambo; rumena in črna). Svet tako postaja ne samo večkulturen, ampak
tudi medkulturen.
Črna oz. negridna rasa izvira iz tropske Afrike,
a se je kasneje razširila tudi v Ameriko in Bližnji vzhod (predvsem
zaradi suženjstva).
Črnci (pripadniki črne rase) imajo
naslednje telsene značilnosti:
·
telesna višina obsega najširšo variacijo človeštva,
·
običajna je dolgoglavost (so tudi izjeme),
·
manj razvita meča,
Delitev na skupine oz. podrase:
·
vzodnoafriški tip
·
sudanski tip
·
bantu tip (na jugu Afrike in deli vzodne Afrike)
Poseben primer so ameriški črnci, ki
večinoma niso popolnoma črni, saj proces "beljenja" pri njih traja že
300 let, ter se od svojih afriških prednikov ne razlikujejo lekulturno,
pač pa tudi genetično. Imajo namreč le še 21% skupnih genov. Okoli 70% črncev
ima namreč vsaj enega belega prednika.
BELA RASA
; severna Afrika je bela. Imamo semitsko skupino(Arabci), hamitsko skupino Berberi
(nomadsko ljudstvo),
Tauaregi
(nomadsko ljudstvo) in
Egipčani)in
Evropejce; na sever Afrike so se preselili Francozi, VB, a se ne za stalno, na jugpa so se za stalno preselili Nizozemci in VB kolonizacija.
Nizozemci so bili najbolj
intenzivni. Mešanica Nizozemcev in avtohtonih prebivalcev so Buri
(v zgodovini stabili dve burski vojni). V Kongo pa so se preselili Belgijci.
2.)MEŠANE RASE;etiopidi(v Etiopiji; črnci+belci) in nilotidi (ob Nilu, črnci+belci,so zelo črni)
3.)ČRNA RASA;
Sudanidi (najbolj znana skupina Sudanidov so Nube); so na J Sudana, kolonizirajo
jih Arabci (Islam) bantuidi (najbolj znani so Zulu, ki je eno najbojevitejših plemen v srednji Afriki;porazili so britance z sulicami)bambutidi(najbolj znani so Pigmejci – najmanjši ljudje)hotentoti; živijo okrog Kalaharija, v savani in so nomadi, ki se ukvarjajo z živinorejogrmičarji
(Bušmani); živijo v Kalahariju,
so nomadsko ljudstvo in se ukvarjajo spoljedelstvom
malagaši; na Madagaskarju.
Apartheid (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katerim je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja med leti 1948 do 1994.
Ta sistem je omogočal belcem, ki predstavljajo manj kot petino prebivalstva, da so vodili politiko Južnoafriške republike.
Belci so sledili politiki rasnega razlikovanja, odkar so se v Afriki živeči Holandci in angleško govoreče prebivalstvo združili z Aktom iz leta 1909 v Zvezo Južne Afrike. Ko je leta 1948 oblast prevzela narodna stranka, je apartheid postal uradna državna
politika. Voditelji južnoafriške vladajoče stranke so trdili, da morajo biti
rase ločene in njihovi kontakti omejeni na najmanjšo možno mero, da se izognejo
konfliktom, ki jih povzroča t. i. ločeni razvoj različnih skupin, ter
nadaljujejo beli nadzor in oblast nad »temnopoltimi rasami, ki so na nižji
razvojni stopnji civilizacije«.
Po pritiskih mednarodne javnosti so se
prve reforme na področju apartheida začele v osemdesetih letih 20. stoletja, oktobra 1989 pa je takratni predsednik Južnoafriške
republike, Frederik Willem de Klerk pomilostil mentorja Nelsona Mandele in še nekaj drugih političnih zapornikov , kar je že nakazovalo padec apartheida. Leta 1990 pa je de Klerk začel
z uradnimi pogajanji za odpravo apartheida, kar je privedlo do prvih
popolnoma demokratičnih predsedniških
volitev,
na katerih so lahko sodelovali tudi črnci. Po volitvah je postal prvi nebeli
predsednik Nelson
Mandela.
Nelson
Rolihlahla Mandela, južnoafriški politik in državnik, borec proti apartheidu, * 18. julij 1918, Mvezo, Transkei,Južna Afrika, † 5. december 2013, Johannesburg, Južna Afrika.[1][2][3]
Mandela je bil eden vodilnih borcev proti apartheidu v Južni Afriki. Mladost je preživel v klanu plemena Thembu,
pozneje pa je študiral pravo. V 50. letih 20. stoletja je postal aktivist Afriškega narodnega kongresa (ANC), ki se je zavzemal za enake
pravice vseh državljanov ne glede na raso. Leta 1962 so ga zaradi delovanja v
oboroženem krilu ANC (»Umkhonto we Sizwe«) zaprli, kazen pa leta 1964
podaljšali na dosmrtno. Zaradi pritiska ANC in tujine je tedanjijužnoafriški predsednik Frederik
Willem de Klerk februarja
1990 Mandelo izpustil.
Mislim, da je Nelson Mandela imel velik pomen za tisto obdobje in predvsem za vso človeštvo.
VIRI
:https://sl.wikipedia.org/wiki/Nelson_Mandela
http://potovatizelim.si/?p=1605
https://eucbeniki.sio.si/test/geo1/2529/index4.html
https://www.google.si/search?q=BELA+IN+%C4%8CRNA+RASA+v+afriki&rlz=1C1WPZB_enSI657SI657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjHtNOfxqvJAhUqnnIKHc2VAxMQ_AUIBygB&biw=1280&bih=919#tbm=isch&q=afrika+ljudje&imgrc=HhuUOHqAGeDoQM%3A
Laura Genc
VIRI
:https://sl.wikipedia.org/wiki/Nelson_Mandela
http://potovatizelim.si/?p=1605
https://eucbeniki.sio.si/test/geo1/2529/index4.html
https://www.google.si/search?q=BELA+IN+%C4%8CRNA+RASA+v+afriki&rlz=1C1WPZB_enSI657SI657&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjHtNOfxqvJAhUqnnIKHc2VAxMQ_AUIBygB&biw=1280&bih=919#tbm=isch&q=afrika+ljudje&imgrc=HhuUOHqAGeDoQM%3A
Laura Genc
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiVšeč mi je razmišljanje glede rasističnega pogleda na črno in belo raso, pri tem imava enako mnenje. Všeč mi je tudi predstavitev prebivalstva v Afriki (mogoče bi lahko bil le malo bolj opisani narodi). Mislim da so tudi slike pripomogle, k zanimivejši predstavitvi, dobro je tudi da je dodala apartheid in Nelsona Madelo, ki sta pomembna pri obravnavanju črncev,
OdgovoriIzbriši